Ohranjanje ljudske pripovedne pesmi

V soboto, 19. avgusta 2017 se je v okviru programa Festivala Kamrica 2017 odvila predstavitev slovenskih ljudskih pripovednih pesmi.

Ni naključje, da je ravno v idilični naravi bila kot prva predstavljena pesem "Nesrečni lovec":

"Ustani, ustani, lovec mlad,
dans je nedelja kvaterna,
ljudje vsi k maši mi gredo.

Pojdi mi tudi ti, lovec mlad.

Pa lovec le še terdo spi
na svoji beli posteljci...

Iz bogate zakladnice ljudskih pripovednih pesmi smo lahko poslušali odlomke:

  • Hlapec prekani gospoda ( štajerska )
  • Pekova hči ( gorenjska )
  • Ribniška Alenčica ( kranjska )
  • Hudobna tašča ( belokranjska )
  • Srečen ženin ( štajerska )
  • Huda mačeha ( prekmurska )
  • O svetem zakonu pojoča ptičica ( primorska )
  • Turki pred Dunajem ( ljubljanska )
  • Vinograd za doto ( kočevska )
  • Ptičica svarilka ( celjska )
  • Sv. Eražem prežene hudobo ( vrhniška )
  • Desetnica ( kranjska )
  • Ugrabljena mlinarjeva hči ( gorenjska )

 

Program je povezovala mlada Monika Podlesnik, kateri se je na odru pridružil tudi oče Aleksander s harmoniko in pesmijo "Mali Sandi", ki jo je pred približno 50 leti napisal njun stari oče oz. pradedek.

Predstavitvi ljudskih pripovednih pesmi je sledilo neformalno druženje ob domačih kulinaričnih dobrotah.

 

 

Ljudska pripovedna pesem

Pripovedna pesem ali epska pesnitev je vsaka pesnitev, ki opeva zunanje dogodke in nima značilnih potez romance ali balade.

Pripovedne pesmi lahko razdelimo na več skupin, med katerimi pa so meje včasih nejasne:

  • Junaške in zgodovinske pripovedujejo o junaških bojih in dejanjih ter pomembnih zgodovinskih dogodkih.
  • Bajeslovne in pravljične vsebinsko pogosto vsebujejo snov iz bajk, pripovedk in pravljic. V njih pa so razvidni tudi prižitki predkrščanskih verovanj.
  • Legendarne pesmi obravnavajo biblične zgodbe ter dogodke iz življenja svetnikov.
  • Socialne ali družbene pesmi odražajo družbene odnose. Opozarjajo na ljudsko bedo, nakazujejo možnosti, kako bi jo bilo mogoče premagati, izražajo družbena nasprotja in se bore za družbeno preobrazbo.
  • Družinske so pogosto vpete v tragične dogodke.
  • Ljubezenske pesmi so po izvoru predvsem pesmi nekdanje podeželske mladine. Ton tovrstnih pesmi je lahkoten, mladosten, radoživ, sproščen, celo lahkoživ. Delimo jih na fantovske in dekliške.
  • Šaljive so nastale na podlagi konkretnih anekdotičnih okoliščin.

Ljudske pripovedni pesmi so močno vplivale na številne slovenske pisatelji in pesnike.

France prešeren je denimo priredil pesem Lepa Vida, Fran Miličinski pa je pesem Trdoglav in Marjetica priredil v pravljico.

 

Festival Kamrica


Zgodilo se je...

8. junija 2017 so na Razkrižju zazvenele slovenske narodne pesmi

OD GORENJSKE DO DOLENJSKE, OD PRIMORSKE DO PREKMURJA

Narodna pesem nas združuje

Glasba že stoletja spremlja pomembne dogodke in obdobja našega življenja, različne praznike in druge priložnosti. Ljudske pesmi so tiste, ki so nastale spontano in improvizirano, se spreminjajo in hkrati ohranjajo sestavine iz preteklosti.

Pred vami je del slovenskih narodnih pesmi, ki so jih naši očetje, mamice, stare mame in stari očetje ob večerih kar tako, ali pa ob raznih priložnostih prepevali, se veselili in zraven tudi kakšen kozarček spili.

Zakaj bi pozabili, od kod smo prišli, kdo smo in kaj smo ?

Skupaj zaigrajmo in zapojmo lepe slovenske pesmi, naj v naša srca prinesejo veselje in spodbudo. Ohranimo jih za naslednje rodove.